A) Koeficient izraza najvišje moči. B) Največja moč spremenljivke v polinomu. C) Vsota moči vseh členov polinoma. D) Število členov v polinomu.
A) Manipuliranje podatkov, da ustrezajo določenemu vzorcu. B) Ocenjevanje vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami. C) Iskanje natančnih vrednosti podatkovnih točk. D) Ignoriranje odstopanj podatkov za večjo natančnost.
A) Minimiziranje vsote kvadratnih razlik med podatkovnimi točkami in aproksimacijsko funkcijo. B) Uporaba mediane namesto povprečja. C) Maksimalno povečanje odstopanj v podatkih. D) Natančno prileganje podatkovnim točkam.
A) Weierstrassova aproksimacijska trditev B) Cauchyjeva trditev o srednji vrednosti C) Rolleov izrek D) Bolzanov teorem o vmesni vrednosti
A) S približevanjem dobimo natančne vrednosti, z interpolacijo pa ocene. B) Interpolacija se uporablja za diskretne podatke, aproksimacija pa za zvezne podatke. C) Interpolacija poteka skozi vse podatkovne točke, medtem ko aproksimacija ne. D) Interpolacija je manj natančna kot aproksimacija.
A) To so kosovne polinomske funkcije, ki se uporabljajo za interpolacijo. B) Gre za trigonometrične funkcije, ki se uporabljajo za glajenje podatkov. C) To so racionalne funkcije, ki se uporabljajo za analizo napak. D) To so eksponentne funkcije, ki se uporabljajo za aproksimacijo po metodi najmanjših kvadratov.
A) Število podatkovnih točk v približku. B) Razlika med dejansko funkcijo in njenim približkom. C) Odsotnost napak pri aproksimaciji. D) Vsota vseh izračunanih napak v približku.
A) Za večjo natančnost vnese v podatke več šuma. B) Pri tem se večja teža pripisuje izstopajočim vrednostim v podatkih. C) To povečuje zapletenost modela aproksimacije. D) To preprečuje pretirano prilagajanje in izboljšuje posplošitev aproksimacije.
A) So računsko manj zahtevne kot enodimenzionalne tehnike. B) Obvladajo lahko funkcije z več spremenljivkami in interakcijami. C) Za točne rezultate potrebujejo manj podatkovnih točk. D) Omejeni so le na linearne približke. |