A) Vsota moči vseh členov polinoma. B) Število členov v polinomu. C) Največja moč spremenljivke v polinomu. D) Koeficient izraza najvišje moči.
A) Ignoriranje odstopanj podatkov za večjo natančnost. B) Manipuliranje podatkov, da ustrezajo določenemu vzorcu. C) Iskanje natančnih vrednosti podatkovnih točk. D) Ocenjevanje vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami.
A) Natančno prileganje podatkovnim točkam. B) Maksimalno povečanje odstopanj v podatkih. C) Minimiziranje vsote kvadratnih razlik med podatkovnimi točkami in aproksimacijsko funkcijo. D) Uporaba mediane namesto povprečja.
A) Weierstrassova aproksimacijska trditev B) Cauchyjeva trditev o srednji vrednosti C) Bolzanov teorem o vmesni vrednosti D) Rolleov izrek
A) Interpolacija je manj natančna kot aproksimacija. B) Interpolacija se uporablja za diskretne podatke, aproksimacija pa za zvezne podatke. C) S približevanjem dobimo natančne vrednosti, z interpolacijo pa ocene. D) Interpolacija poteka skozi vse podatkovne točke, medtem ko aproksimacija ne.
A) To so racionalne funkcije, ki se uporabljajo za analizo napak. B) To so kosovne polinomske funkcije, ki se uporabljajo za interpolacijo. C) Gre za trigonometrične funkcije, ki se uporabljajo za glajenje podatkov. D) To so eksponentne funkcije, ki se uporabljajo za aproksimacijo po metodi najmanjših kvadratov.
A) Število podatkovnih točk v približku. B) Odsotnost napak pri aproksimaciji. C) Vsota vseh izračunanih napak v približku. D) Razlika med dejansko funkcijo in njenim približkom.
A) To preprečuje pretirano prilagajanje in izboljšuje posplošitev aproksimacije. B) Za večjo natančnost vnese v podatke več šuma. C) Pri tem se večja teža pripisuje izstopajočim vrednostim v podatkih. D) To povečuje zapletenost modela aproksimacije.
A) Obvladajo lahko funkcije z več spremenljivkami in interakcijami. B) Omejeni so le na linearne približke. C) Za točne rezultate potrebujejo manj podatkovnih točk. D) So računsko manj zahtevne kot enodimenzionalne tehnike. |