A) Teoretični okvir za razumevanje strukture in obnašanja kompleksnih sistemov. B) Računalniški programski jezik. C) Filozofija, ki spodbuja nomadski način življenja. D) Zdravljenje hudih bolezni.
A) Koncept, da se sistemi lahko spreminjajo le v eno smer. B) Prepričanje, da so sistemi že po naravi nepredvidljivi. C) Načelo, da imajo vsi sistemi en sam končni cilj. D) Ideja, da lahko sistem doseže isto končno stanje z različnimi sredstvi.
A) Entropija B) Homeostaza C) Disfunkcija D) Kaotični atraktor
A) Težnja sistemov, da se razkrojijo v kaos. B) Postopek samouničenja sistema. C) Pojav novih lastnosti na višjih ravneh organizacije, ki niso prisotne na nižjih ravneh. D) Razvoj enakih komponent v sistemu.
A) Krepi odpornost in prilagodljivost na spreminjajoče se razmere. B) Ovira komunikacijo med elementi sistema. C) Vodi v sistemsko nestabilnost in disfunkcijo. D) Povečuje predvidljivost.
A) Sistemsko razmišljanje je podmnožica teorije živih sistemov. B) Sistemsko razmišljanje je novejši in naprednejši okvir kot teorija živih sistemov. C) Gre za popolnoma nepovezana pojma. D) Teorija živih sistemov je posebna uporaba sistemskega razmišljanja, ki se osredotoča na žive organizme in njihove interakcije.
A) Atraktor B) Homogenost C) Autopoiesis D) Heterogenost
A) zanemarjanje sistemskih interakcij. B) spodbujanje kaosa in nereda v sistemih. C) Ohraniti obstoječe stanje brez sprememb. D) Izboljšanje razumevanja in upravljanja kompleksnih sistemov za povečanje splošne učinkovitosti in odpornosti. |