A) Stanje je lahko kombinacija več stanj. B) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. C) Države lahko obstajajo samo neodvisno. D) Energija se ohranja v vseh stanjih
A) Energijski val B) Kvant svetlobe C) Elektromagnetno polje D) Delec z maso
A) Valovi se ne morejo obnašati kot delci B) Delci obstajajo le kot valovi C) Dvojnost izkazuje le svetloba D) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti.
A) Richard Feynman B) Albert Einstein C) Max Planck D) Niels Bohr
A) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. B) Delci drug na drugega ne vplivajo. C) Delci se združijo v enega. D) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo
A) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov B) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov C) Absorpcija fotonov z elektroni D) Razprševanje svetlobe v mediju
A) Pridobivanje mase pri visoki energiji B) Izbrizgavanje energije v vakuum C) zaustavite premikanje za nedoločen čas D) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli.
A) Gostota delca B) Lastnosti atomskih orbital C) Masa atoma D) Hitrost svetlobe
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Oblika plazme C) Tekočina pod visokim tlakom D) Plin pri sobni temperaturi
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja C) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo D) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Opredeljuje klasično fiziko D) Zanika načelo negotovosti
A) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. B) Opisuje klasično gibanje C) Obravnava le optične pojave. D) Ni povezana s fiziko delcev.
A) Naključno gibanje delcev B) Hitrost zvoka C) Fazno razmerje med kvantnimi stanji D) Učinki temperaturnih sprememb
A) stanje, ki ni delcev B) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski C) Delec z neskončno maso D) Vrsta elektromagnetnega valovanja
A) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke B) Meritve so vedno natančne C) Merjenje vpliva na kvantna stanja D) Opazovanje ustvarja maso
A) Dvojnost valov in delcev. B) Heisenbergova negotovost. C) Kvantna prepletenost. D) Superpozicija.
A) Albert Einstein. B) Werner Heisenberg. C) Niels Bohr. D) Max Planck.
A) Glavni energijski nivo. B) Orientacija orbital. C) Skupni kotni moment. D) Oblika orbite.
A) Schrödingerjeva enačba. B) Einsteinove enačbe. C) Maxwellove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Fotoni. B) Fermioni. C) Bosoni. D) Nevtroni.
A) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. B) Poskus z dvojno režo. C) Rutherfordov poskus z zlato folijo. D) Millikanov poskus s kapljicami olja.
A) Obremenitev. B) Gostota. C) Valovna dolžina. D) Mass.
A) Načelo negotovosti. B) Načelo superpozicije. C) Paulijevo izključitveno načelo. D) Načelo ohranjanja.
A) Delci alfa. B) Photon. C) Nevtrino. D) Delci beta.
A) Ion. B) Atom. C) Kvark. D) Molekula.
A) Zlom. B) Termodinamika. C) Enotna evolucija. D) Dekoherenca.
A) Louis de Broglie B) Max Planck C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Richard Feynman B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Toplotne emisije B) Fotoelektrični učinek C) Kvantno tuneliranje D) Comptonovo sipanje |