Logično-filozofski traktat Ludwiga Wittgensteina
  • 1. Logično-filozofski traktat (Tractatus Logico-Philosophicus) filozofa Ludwiga Wittgensteina z začetka 20. stoletja je temeljno besedilo analitične filozofije, ki skuša raziskati odnos med jezikom, resničnostjo in mišljenjem. Delo, ki je bilo dokončano leta 1918 in prvič objavljeno leta 1921, predstavlja nov pogled na meje jezika in njegove zmožnosti za predstavitev sveta ter je strukturirano kot niz oštevilčenih predlogov, ki se med seboj dopolnjujejo. Wittgenstein trdi, da je svet sestavljen iz dejstev in ne iz stvari, in slavno trdi, da meje našega jezika pomenijo meje našega sveta, kar je zajeto v njegovi trditvi, da "o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati". Besedilo obravnava naravo pomena, pri čemer poudarja, da je pomen zakoreninjen v uporabi, in uvaja idejo logičnega atomizma, ki predlaga, da je mogoče kompleksne izjave razdeliti na preprostejše, elementarne predloge. S svojo strogo logično obliko in raziskovanjem meja filozofskega raziskovanja je "Traktat" močno vplival ne le na filozofijo, temveč tudi na različna področja, kot sta jezikoslovje in kognitivna znanost, saj bralce izziva k ponovnemu razmisleku o sami naravi razumevanja in vlogi jezika pri oblikovanju človeškega izkustva.

    Na kaj se osredotoča Logično-filozofski traktat?
A) Narava etike
B) Politična filozofija
C) Razmerje med jezikom in resničnostjo
D) Zgodovina filozofije
  • 2. S katero od naslednjih trditev se začenja Tractatus?
A) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.
B) Mislim, torej sem.
C) Znanje je moč.
D) Svet je vse, kar je.
  • 3. Kakšen pomen ima v Traktatu logična oblika?
A) Enako kot pri slovnici.
B) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost.
C) To se nanaša na etične vidike.
D) Za pomen je nepomemben.
  • 4. Kaj Wittgenstein misli z besedami "kar je mogoče povedati, je mogoče povedati jasno"?
A) Dvoumnost je neizogibna.
B) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo.
C) Jasno je mogoče izraziti le občutke.
D) Vse izjave so subjektivne.
  • 5. Katere vrste izjav Wittgenstein šteje za nesmiselne?
A) Opisne izjave.
B) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti.
C) Empirične trditve.
D) Izjave o logičnih resnicah.
  • 6. Kaj je "slikovna teorija" jezika?
A) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo.
B) Jezik je oblika umetnosti.
C) Jezik je izključno izrazni.
D) Jezik je slika resničnosti.
  • 7. Kaj je po Traktatu "dejstvo"?
A) Subjektivno prepričanje.
B) Takšno je stanje stvari.
C) To je mnenje mnogih.
D) Moralna izjava.
  • 8. Kakšno vlogo ima logika v Traktatu?
A) To velja za nesmiselno.
B) Je temelj strukture jezika.
C) Je sinonim za občutke.
D) Za filozofijo je nepomembna.
  • 9. Kako sta v Traktatu opredeljena resnica in neresnica?
A) Na podlagi kulturnega soglasja.
B) Glede strinjanja s prepričanji.
C) V zvezi s stanjem stvari.
D) Kot čustveni odzivi.
  • 10. Kaj Tractatus nakazuje o mejah znanosti?
A) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
B) Opredeljujeta jih jezik in logika.
C) V osnovi so neomejeni.
D) Ne obstajajo.
  • 11. Kako Wittgenstein gleda na odnos med jezikom in mišljenjem?
A) Jezik in misel sta enaka.
B) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje.
C) Mišljenje je produkt zgolj jezika.
D) Misel je neodvisna od jezika.
  • 12. Katera trditev pomeni logični atomizem?
A) Vsaka resnica je subjektivna.
B) Dejstev ni.
C) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov.
D) Znanje je relativno.
  • 13. Proti kateri vrsti filozofije se zavzema Tractatus?
A) Naravna filozofija.
B) Tradicionalna metafizika.
C) Analitična filozofija.
D) Eksperimentalna filozofija.
  • 14. Kaj pomeni pojem "logična oblika"?
A) Slovnična zgradba stavkov.
B) Zgodovinski kontekst izrazov.
C) Čustveni podtoni izjav.
D) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi.
  • 15. Kaj Wittgenstein v Traktatu trdi o verskem jeziku?
A) Je enakovreden znanstvenemu jeziku.
B) V logičnem smislu je nesmiselno.
C) Izraža globoke resnice.
D) Razumeti ga je treba dobesedno.
  • 16. Katero od naslednjih dejstev opisuje Wittgensteinov končni cilj v Traktatu?
A) Opredeliti naravo resničnosti.
B) vzpostavitev celovitega etičnega sistema.
C) Raziskovanje bistva človeških izkušenj.
D) Pokazati meje jezika.
  • 17. V katerem letu je bil prvič objavljen Traktat?
A) 1932.
B) 1925.
C) 1918.
D) 1921.
  • 18. Kdo je vplival na Wittgensteina pri pisanju Traktata?
A) Sigmund Freud.
B) Friedrich Nietzsche.
C) Karl Marx.
D) Bertrand Russell.
  • 19. V katerem poglavju Traktata najdemo trditev "svet je vse, kar obstaja"?
A) 3
B) 1
C) 5
D) 2
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.