- 1. Latinskoameriška dolžniška kriza v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ključni dogodek v gospodarski zgodovini Latinske Amerike, za katero so bili značilni številni neplačila državnih dolgov in obsežni gospodarski pretresi po vsej regiji. Po desetletju ambiciozne gospodarske rasti, ki so jo spodbujala tuja posojila, so se mnoge latinskoameriške države znašle v težkem položaju, ko so se svetovne obrestne mere močno zvišale, cene surovin pa so strmo padle, zlasti po naftni krizi leta 1979. Države, kot so Mehika, Brazilija in Argentina, so se znašle v težavah z obvladovanjem naraščajočih zunanjih dolgov, ki so zaradi slabe gospodarske politike, pomanjkanja diverzifikacije in politične nestabilnosti postali nevzdržni. Avgusta 1982 je Mehika napovedala, da ne more več odplačevati svojega dolga, kar je sprožilo val neplačil po vsej celini in povzročilo hudo recesijo z visoko inflacijo in naraščajočo brezposelnostjo. Kriza je imela daljnosežne posledice, ki so privedle do izvajanja programov strukturnega prilagajanja s strani mednarodnih finančnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad (MDS) in Svetovna banka. Cilj teh programov je bil stabilizirati in reformirati latinskoameriška gospodarstva, vendar so pogosto povzročili velike socialne in gospodarske izzive, vključno z zmanjšanjem javne porabe, privatizacijo podjetij v državni lasti in naraščajočimi socialnimi nemiri. Posledice dolžniške krize so privedle tudi do sprememb v politični moči, saj so različne avtoritarne režime v naslednjih letih zamenjale demokratične vlade, ker so državljani zahtevali odgovornost in reforme. Na splošno predstavlja latinskoameriška dolžniška kriza kritično presečišče ekonomije in politike, ki ponazarja ranljivost nastajajočih gospodarstev v globaliziranem finančnem sistemu.
Katera država se pogosto omenja kot epicenter dolžniške krize?
A) Čile
B) Brazilija
C) Argentina
D) Mehika
- 2. Katera mednarodna organizacija je imela pomembno vlogo pri reševanju krize?
A) Svetovna trgovinska organizacija
B) Svetovna banka
C) Mednarodni denarni sklad (MDS)
D) Združeni narodi
- 3. Kakšen izraz se je uporabljal za prestrukturiranje dolga med krizo?
A) Odpis dolga
B) Konsolidacija dolga
C) Ponovno določanje obroka dolga
D) Odpuščanje dolgov
- 4. Katero ekonomsko politiko so mnoge države uporabile za stabilizacijo svojih gospodarstev?
A) Programi strukturnega prilagajanja
B) Protekcionizem
C) Nadomeščanje uvoza
D) Ekspanzivna fiskalna politika
- 5. Kakšen je bil vpliv naraščajočih obrestnih mer v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega stoletja?
A) Zmanjšani prihodki od izvoza
B) Okrepljena gospodarska rast
C) Nižja inflacija
D) Povečano breme dolga
- 6. Padec cen katerega blaga je pomembno vplival na latinskoameriška gospodarstva?
A) Kava
B) Olje
C) Zlato
D) Baker
- 7. Kaj se je zgodilo na svetovni ravni, da se je zaostrila dolžniška kriza v Latinski Ameriki?
A) Gospodarski razcvet
B) Tehnološki napredek
C) Trgovinske vojne
D) Svetovna recesija
- 8. Kdo je bil predsednik Mehike v času dolžniške krize leta 1982?
A) Carlos Salinas de Gortari
B) Vicente Fox
C) José López Portillo
D) Manuel Ávila Camacho
- 9. Kateri izraz opisuje gospodarske politike, ki se osredotočajo na liberalizacijo trga?
A) Neoliberalizem
B) Socializem
C) Merkantilizem
D) Keynesianism
- 10. Kateri je bil pomemben človeški strošek dolžniške krize?
A) višja stopnja pismenosti
B) Prerazdelitev bogastva
C) Rast prebivalstva
D) Večja revščina in brezposelnost.
- 11. Katero desetletje se pogosto povezuje z latinskoameriško dolžniško krizo?
A) 2000s
B) 1980s
C) 1990s
D) 1970s
- 12. Kako se imenuje prestrukturiranje dolga, ki je bilo pogosto v času krize?
A) Dolarizacija
B) Načrt Brady
C) New Deal
D) Marshallov načrt
- 13. Kaj je bilo skupno gospodarskim politikam latinskoameriških držav pred krizo?
A) Deregulacija
B) Reforme prostega trga
C) Industrializacija, ki nadomešča uvoz
D) Denarna ekspanzija
- 14. Katerega leta so ZDA uvedle načrt Brady?
A) 1987
B) 1991
C) 1985
D) 1989
- 15. V kateri državi je bilo po krizi gospodarstvo dolarizirano?
A) Argentina
B) Venezuela
C) Ekvador
D) Brazilija
- 16. Kako je dolžniška kriza vplivala na latinskoameriške politične sisteme?
A) Krepitev demokracij
B) Zmanjšanje števila državnih udarov
C) Povečanje državljanskih pravic
D) Vzpon avtoritarnih režimov
|