A) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. B) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. C) Študij ekonomskih sistemov v družbi. D) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah.
A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. B) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. C) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Ne vpliva na družbeno vedenje. B) Pomembno je le v poklicnem okolju. C) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. D) Namenjen je predvsem zabavi.
A) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. B) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. C) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. D) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine.
A) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. B) Politična moč družbene skupine. C) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. D) Fizične strukture v skupnosti.
A) Družbena distanciranost B) Socializacija C) Družbena razslojenost D) Socialno podjetništvo
A) Vrednosti B) Norme C) Prepričanja D) Kulture
A) Odsotnost družbenih hierarhij. B) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. C) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. D) Pravična delitev bogastva v skupnosti.
A) Sočutje B) Empatija C) Sočutje D) Razmislek
A) Gerontologija B) Epidemiologija C) Pedagogika D) Geriatrija
A) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. B) Izolacija od družbenih stikov. C) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. D) Neupoštevanje družbenih norm.
A) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. B) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. C) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. D) Praksa individualnega odločanja v skupnosti.
A) Fizična infrastruktura družbe. B) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. C) Politična zavezništva v skupnosti. D) Ekonomski viri družbene skupine.
A) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. B) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. C) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. D) Praksa ločevanja družbenih skupin.
A) Konflikt v skupini. B) Skupinsko razmišljanje. C) Individualno razmišljanje. D) Samostojno sklepanje.
A) Deindividuacija. B) Subjektivna potrditev. C) Objektivna introspekcija. D) Induktivno sklepanje.
A) Vloge spolov B) Kulturne norme C) Spolna usmerjenost D) Družabne skripte
A) Podjetje B) Športna ekipa C) Družina D) Politična stranka
A) Etnocentrizem B) Stereotipizacija C) Predsodki D) Kulturni relativizem
A) Karl Marx B) Georg Simmel C) Emile Durkheim D) Max Weber
A) Ageizem B) Rasizem C) Seksizem D) Heteroseksizem
A) Globalizacija B) Akulturacija C) Asimilacija D) Diverzifikacija
A) Teorija raznolikosti B) Teorija skladnosti C) Homofilija D) Heterofilija
A) Potrditvena pristranskost B) Kognitivna disonanca C) pristranskost, ki služi sama sebi D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Potrditvena pristranskost B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Kognitivna disonanca D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Poslušnost B) Skladnost C) Skladnost D) Odpornost |