A) 100 kilometrov na sekundo. B) 1.000 kilometrov na sekundo. C) 500.000 kilometrov na sekundo. D) 299.792 kilometrov na sekundo.
A) Območje prostor-časa, kjer je gravitacija šibka. B) Območje prostor-časa, kjer čas teče nazaj. C) Območje prostor-časa, kjer je snov stisnjena v majhno prostornino. D) Območje prostor-časa, kjer je gravitacija tako močna, da ji ne more uiti nič, niti svetloba.
A) Črna luknja, ki jo obdaja disk vročega, žarečega plina. B) Oddaljena galaksija z aktivnim jedrom. C) Močno namagnetena vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja snope elektromagnetnega sevanja. D) Oblak plina in prahu v vesolju.
A) Sipanje svetlobe z molekulami zraka. B) Upogibanje svetlobe zaradi popačenja prostor-časa zaradi masivnega predmeta. C) Odsev svetlobe od ogledala. D) Lom svetlobe skozi prizmo.
A) Izjemno svetlo in oddaljeno aktivno galaktično jedro, ki ga poganja supermasivna črna luknja. B) Majhna luna planeta plinastega velikana. C) Vrsta asteroida v našem osončju. D) Vrsta zvezde v Galaksiji.
A) Meja, za katero nič ne more uiti gravitacijskemu privlaku črne luknje. B) Rob črne luknje, kjer svetloba še vedno lahko uide. C) Točka v času, ko je nastala črna luknja. D) Središče črne luknje.
A) Vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem. B) Vrsta zvezde rdeče orjakinje. C) Izmišljena vrsta zvezde. D) Vrsta črne luknje.
A) Energija temne barve. B) Vrsta temne snovi. C) Vrsta nevidnega sevanja. D) Hipotetična oblika energije, ki prežema ves prostor in pospešuje širjenje vesolja.
A) Črna luknja z maso, podobno masi Zemlje. B) Črna luknja, ustvarjena v laboratoriju. C) Običajna črna luknja, ki jo najdemo v celotnem vesolju. D) Črna luknja z maso, ki je od milijona do milijarde krat večja od mase Sonca in jo običajno najdemo v središču galaksij.
A) Zvezda, sestavljena večinoma iz protonov. B) Običajna zvezda, kot je Sonce. C) Vrsta črne luknje. D) Kompaktna zvezda, sestavljena predvsem iz nevtronov, ki so posledica gravitacijskega kolapsa masivne zvezde.
A) Valovanje v prostor-času zaradi pospeševanja masivnih predmetov. B) Valovi, s katerimi se lahko vozite po prostoru. C) Valovita nihanja v moči gravitacije. D) Gravitacijski valovi, ki jih oddajajo zvezde.
A) Hipotetična vrsta kompaktne zvezde, sestavljene iz kvarkov. B) Običajna zvezda, kot je Sonce. C) Vrsta zvezde rdeče orjakinje. D) Zvezda iz temne snovi.
A) Območje v prostor-času, kjer gravitacijske sile povzročajo neskončno stiskanje snovi. B) Območje v prostor-času, kjer gravitacija izgine. C) Območje v prostor-času, kjer snov preneha obstajati. D) Območje v prostor-času, kjer se čas ustavi.
A) Razdalja od Sonca, na kateri se konča Zemljina tirnica. B) Polmer dogodkovnega obzorja črne luknje, ki se ne vrti. C) Razdalja, na kateri se svetloba upogne okoli masivnega predmeta. D) Razdalja od Zemlje do Lune.
A) Povečanje valovne dolžine svetlobe iz vira, ki se oddaljuje od opazovalca. B) Zmanjšanje valovne dolžine svetlobe iz vira, ki se giblje proti opazovalcu. C) Sprememba barve zvezd s staranjem. D) Upogibanje svetlobe zaradi gravitacije.
A) Elektromagnetna pištola. B) Vrsta raketnega motorja. C) Eksperimentalni motor vesoljskega plovila, ki uporablja sončni veter. D) Teoretični pogonski sistem, ki za ustvarjanje potiska uporablja magnetna polja in plazmo.
A) Kvantna teorija polja B) Teorija strun C) Splošna relativnost D) Kvantna mehanika
A) ga razširi B) ga poravna C) Krivulje je D) ga splošča
A) Teorija strun B) Teorija superstrun C) Kvantna gravitacija zanke D) M-teorija
A) Entropija B) Notranja energija C) Tlak D) Temperatura
A) Fotonska krogla B) Obzorje dogodkov C) Singularnost D) Ergosfera
A) Rjava pritlikavka B) Kvazar C) Pulsar D) Magnetar
A) Obzorje dogodkov B) Singularnost C) Ergosfera D) Fotonska krogla
A) Isaac Newton B) Stephen Hawking C) Galileo Galilei D) Albert Einstein
A) Nevtrino B) Foton C) Mion D) Graviton
A) Teorija strun B) Splošna relativnost C) Kvantna mehanika D) Posebna teorija relativnosti
A) Jedrska fisija B) Nevtronska aktivacija C) Jedrska fuzija D) Zajem elektronov
A) Eliptični B) Nepravilen C) Spirala D) Trmoglavec
A) Infrardeči B) Rentgenski žarki C) Ultravijolična D) Vidna svetloba
A) 10 milijonov let B) 4,5 milijarde let C) 13,8 milijarde let D) 1 bilijon let
A) Lorentzeva transformacija B) Kvantna prepletenost C) Časovna dilatacija D) Krčenje dolžine
A) 5% B) 15% C) 49% D) 27%
A) Združitev kvazarjev B) Nova C) Kilonova D) Trk bele pritlikavke
A) Rdeči velikan B) Supernova C) Črna luknja D) Bela pritlikavka
A) Teleportacija B) Levitacija C) Obrat časa D) Spaghettification
A) Iron B) Vodik C) Ogljik D) Kisik |