A) 100 kilometrov na sekundo. B) 299.792 kilometrov na sekundo. C) 500.000 kilometrov na sekundo. D) 1.000 kilometrov na sekundo.
A) Območje prostor-časa, kjer je gravitacija tako močna, da ji ne more uiti nič, niti svetloba. B) Območje prostor-časa, kjer čas teče nazaj. C) Območje prostor-časa, kjer je snov stisnjena v majhno prostornino. D) Območje prostor-časa, kjer je gravitacija šibka.
A) Oddaljena galaksija z aktivnim jedrom. B) Oblak plina in prahu v vesolju. C) Močno namagnetena vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja snope elektromagnetnega sevanja. D) Črna luknja, ki jo obdaja disk vročega, žarečega plina.
A) Lom svetlobe skozi prizmo. B) Upogibanje svetlobe zaradi popačenja prostor-časa zaradi masivnega predmeta. C) Odsev svetlobe od ogledala. D) Sipanje svetlobe z molekulami zraka.
A) Vrsta zvezde v Galaksiji. B) Izjemno svetlo in oddaljeno aktivno galaktično jedro, ki ga poganja supermasivna črna luknja. C) Vrsta asteroida v našem osončju. D) Majhna luna planeta plinastega velikana.
A) Rob črne luknje, kjer svetloba še vedno lahko uide. B) Središče črne luknje. C) Točka v času, ko je nastala črna luknja. D) Meja, za katero nič ne more uiti gravitacijskemu privlaku črne luknje.
A) Vrsta črne luknje. B) Vrsta zvezde rdeče orjakinje. C) Izmišljena vrsta zvezde. D) Vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem.
A) Energija temne barve. B) Vrsta temne snovi. C) Hipotetična oblika energije, ki prežema ves prostor in pospešuje širjenje vesolja. D) Vrsta nevidnega sevanja.
A) Običajna črna luknja, ki jo najdemo v celotnem vesolju. B) Črna luknja, ustvarjena v laboratoriju. C) Črna luknja z maso, podobno masi Zemlje. D) Črna luknja z maso, ki je od milijona do milijarde krat večja od mase Sonca in jo običajno najdemo v središču galaksij.
A) Običajna zvezda, kot je Sonce. B) Zvezda, sestavljena večinoma iz protonov. C) Kompaktna zvezda, sestavljena predvsem iz nevtronov, ki so posledica gravitacijskega kolapsa masivne zvezde. D) Vrsta črne luknje.
A) Valovita nihanja v moči gravitacije. B) Valovi, s katerimi se lahko vozite po prostoru. C) Gravitacijski valovi, ki jih oddajajo zvezde. D) Valovanje v prostor-času zaradi pospeševanja masivnih predmetov.
A) Hipotetična vrsta kompaktne zvezde, sestavljene iz kvarkov. B) Zvezda iz temne snovi. C) Vrsta zvezde rdeče orjakinje. D) Običajna zvezda, kot je Sonce.
A) Območje v prostor-času, kjer gravitacijske sile povzročajo neskončno stiskanje snovi. B) Območje v prostor-času, kjer snov preneha obstajati. C) Območje v prostor-času, kjer gravitacija izgine. D) Območje v prostor-času, kjer se čas ustavi.
A) Razdalja od Sonca, na kateri se konča Zemljina tirnica. B) Razdalja, na kateri se svetloba upogne okoli masivnega predmeta. C) Polmer dogodkovnega obzorja črne luknje, ki se ne vrti. D) Razdalja od Zemlje do Lune.
A) Zmanjšanje valovne dolžine svetlobe iz vira, ki se giblje proti opazovalcu. B) Povečanje valovne dolžine svetlobe iz vira, ki se oddaljuje od opazovalca. C) Upogibanje svetlobe zaradi gravitacije. D) Sprememba barve zvezd s staranjem.
A) Vrsta raketnega motorja. B) Teoretični pogonski sistem, ki za ustvarjanje potiska uporablja magnetna polja in plazmo. C) Eksperimentalni motor vesoljskega plovila, ki uporablja sončni veter. D) Elektromagnetna pištola.
A) Kvantna teorija polja B) Kvantna mehanika C) Teorija strun D) Splošna relativnost
A) ga splošča B) ga poravna C) Krivulje je D) ga razširi
A) Teorija strun B) Kvantna gravitacija zanke C) Teorija superstrun D) M-teorija
A) Notranja energija B) Temperatura C) Entropija D) Tlak
A) Singularnost B) Ergosfera C) Obzorje dogodkov D) Fotonska krogla
A) Kvazar B) Magnetar C) Rjava pritlikavka D) Pulsar
A) Ergosfera B) Fotonska krogla C) Singularnost D) Obzorje dogodkov
A) Galileo Galilei B) Stephen Hawking C) Albert Einstein D) Isaac Newton
A) Mion B) Foton C) Graviton D) Nevtrino
A) Kvantna mehanika B) Teorija strun C) Splošna relativnost D) Posebna teorija relativnosti
A) Zajem elektronov B) Jedrska fuzija C) Nevtronska aktivacija D) Jedrska fisija
A) Nepravilen B) Spirala C) Eliptični D) Trmoglavec
A) Infrardeči B) Ultravijolična C) Rentgenski žarki D) Vidna svetloba
A) 4,5 milijarde let B) 13,8 milijarde let C) 1 bilijon let D) 10 milijonov let
A) Krčenje dolžine B) Časovna dilatacija C) Kvantna prepletenost D) Lorentzeva transformacija
A) 27% B) 15% C) 49% D) 5%
A) Nova B) Združitev kvazarjev C) Trk bele pritlikavke D) Kilonova
A) Črna luknja B) Bela pritlikavka C) Supernova D) Rdeči velikan
A) Spaghettification B) Teleportacija C) Levitacija D) Obrat časa
A) Ogljik B) Kisik C) Vodik D) Iron |