A) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme. B) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov. C) Ne vplivajo na ekološke sisteme. D) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih.
A) Čim hitreje izčrpati vire. B) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice. C) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov D) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije.
A) Hitrost sprememb ekosistemov B) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore. C) Krhkost ekosistema D) Velikost ekosistema
A) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme B) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom C) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst. D) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo
A) Letna količina padavin v ekosistemu B) Število ključnih vrst v ekosistemu C) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost. D) Število trofičnih ravni v ekosistemu
A) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu B) Velikost populacije v ekosistemu C) Sezonske podnebne spremembe D) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem.
A) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme B) Motnje vplivajo le na človeške populacije. C) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema. D) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom
A) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce. B) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano C) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu D) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. |