A) Hipokampus. B) Cerebelum. C) Brocovo in Wernickejevo področje. D) Prefrontalni korteks.
A) Glasbene sposobnosti. B) Jezikovno razumevanje. C) Reševanje problemov. D) Motorične spretnosti.
A) Noam Chomsky. B) Lev Vigotski. C) B.F. Skinner. D) Jean Piaget.
A) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. B) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. C) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. D) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini.
A) Ehokardiogram. B) Ultrazvok. C) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). D) Rentgensko slikanje.
A) Sintaksa. B) Pragmatika. C) Morfologija. D) Fonologija.
A) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. B) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. C) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. D) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo.
A) Sintaksa. B) Sociolingvistika. C) Pragmatika. D) Fonetika.
A) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. B) Študij pisnega jezika. C) Proces priklica spomina. D) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov.
A) Fonetika. B) Semantika. C) Sintaksa. D) Pragmatika.
A) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. B) Študij starih jezikov. C) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. D) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja.
A) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. B) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. C) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. D) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur.
A) Študij antičnih dvojezičnih besedil. B) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. C) Teorija razvoja jezika. D) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom.
A) Disleksija B) Apraksija C) Disgrafija D) Afazija
A) Magnetna resonanca B) Sledenje očem C) Opazovanja vedenja D) Posnetki EEG
A) Apraksija B) Afazija C) Disgrafija D) Disleksija |