A) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami. B) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. D) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih.
A) 1982. B) 1975. C) 1968. D) 1990.
A) Razpršitev odgovornosti. B) Močne individualistične vrednote. C) Povečan občutek osebne odgovornosti. D) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
A) Odločitev o posredovanju. B) Neposredno ukrepanje za pomoč. C) zavedanje o nujnih razmerah. D) Ocenjevanje zadevnih tveganj.
A) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. B) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. C) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. D) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
A) Ne vpliva na odzivni čas v sili. B) Vpliva le na odzivni čas posameznika. C) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. D) Upočasnjuje odziv na nujne primere.
A) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. B) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. C) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. D) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme.
A) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. B) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. C) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih. D) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. |