A) Študij ekonomskih sistemov v družbi. B) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. C) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. D) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah.
A) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. B) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. C) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Ne vpliva na družbeno vedenje. B) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. C) Namenjen je predvsem zabavi. D) Pomembno je le v poklicnem okolju.
A) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. B) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. C) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. D) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali.
A) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. B) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. C) Fizične strukture v skupnosti. D) Politična moč družbene skupine.
A) Družbena distanciranost B) Socialno podjetništvo C) Družbena razslojenost D) Socializacija
A) Norme B) Prepričanja C) Kulture D) Vrednosti
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Odsotnost družbenih hierarhij. C) Pravična delitev bogastva v skupnosti. D) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami.
A) Sočutje B) Razmislek C) Sočutje D) Empatija
A) Geriatrija B) Gerontologija C) Epidemiologija D) Pedagogika
A) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. B) Neupoštevanje družbenih norm. C) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. D) Izolacija od družbenih stikov.
A) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. B) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. C) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. D) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Politična zavezništva v skupnosti. C) Ekonomski viri družbene skupine. D) Fizična infrastruktura družbe.
A) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. B) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. C) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. D) Praksa ločevanja družbenih skupin.
A) Individualno razmišljanje. B) Konflikt v skupini. C) Skupinsko razmišljanje. D) Samostojno sklepanje.
A) Subjektivna potrditev. B) Deindividuacija. C) Induktivno sklepanje. D) Objektivna introspekcija.
A) Vloge spolov B) Družabne skripte C) Kulturne norme D) Spolna usmerjenost
A) Družina B) Podjetje C) Športna ekipa D) Politična stranka
A) Stereotipizacija B) Kulturni relativizem C) Etnocentrizem D) Predsodki
A) Emile Durkheim B) Max Weber C) Karl Marx D) Georg Simmel
A) Ageizem B) Rasizem C) Seksizem D) Heteroseksizem
A) Akulturacija B) Asimilacija C) Globalizacija D) Diverzifikacija
A) Heterofilija B) Teorija raznolikosti C) Teorija skladnosti D) Homofilija
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Kognitivna disonanca C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Potrditvena pristranskost
A) Kognitivna disonanca B) Temeljna napaka pri pripisovanju C) pristranskost, ki služi sama sebi D) Potrditvena pristranskost
A) Odpornost B) Skladnost C) Poslušnost D) Skladnost |