A) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. B) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. C) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. D) Študij ekonomskih sistemov v družbi.
A) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. B) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. C) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. D) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi.
A) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. B) Namenjen je predvsem zabavi. C) Pomembno je le v poklicnem okolju. D) Ne vpliva na družbeno vedenje.
A) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. B) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. C) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. D) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot.
A) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. B) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. C) Fizične strukture v skupnosti. D) Politična moč družbene skupine.
A) Socialno podjetništvo B) Družbena distanciranost C) Družbena razslojenost D) Socializacija
A) Prepričanja B) Norme C) Vrednosti D) Kulture
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. C) Odsotnost družbenih hierarhij. D) Pravična delitev bogastva v skupnosti.
A) Razmislek B) Sočutje C) Sočutje D) Empatija
A) Pedagogika B) Epidemiologija C) Geriatrija D) Gerontologija
A) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. B) Izolacija od družbenih stikov. C) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. D) Neupoštevanje družbenih norm.
A) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. B) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. C) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. D) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Politična zavezništva v skupnosti. C) Fizična infrastruktura družbe. D) Ekonomski viri družbene skupine.
A) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. B) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. C) Praksa ločevanja družbenih skupin. D) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive.
A) Skupinsko razmišljanje. B) Samostojno sklepanje. C) Individualno razmišljanje. D) Konflikt v skupini.
A) Induktivno sklepanje. B) Deindividuacija. C) Subjektivna potrditev. D) Objektivna introspekcija.
A) Družabne skripte B) Spolna usmerjenost C) Vloge spolov D) Kulturne norme
A) Podjetje B) Družina C) Politična stranka D) Športna ekipa
A) Etnocentrizem B) Predsodki C) Kulturni relativizem D) Stereotipizacija
A) Karl Marx B) Emile Durkheim C) Max Weber D) Georg Simmel
A) Ageizem B) Rasizem C) Seksizem D) Heteroseksizem
A) Akulturacija B) Asimilacija C) Diverzifikacija D) Globalizacija
A) Homofilija B) Teorija skladnosti C) Heterofilija D) Teorija raznolikosti
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Potrditvena pristranskost C) Kognitivna disonanca D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Potrditvena pristranskost C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Kognitivna disonanca
A) Skladnost B) Skladnost C) Poslušnost D) Odpornost |